Zadošča en naslov
Orodje je razvil Inštitut za arhitekturno tehnologijo Tehnične univerze v Gradcu v sodelovanju s projektnim partnerjem Revitalyze. Ideja, na kateri temelji, je preprosta: uporabniki vpišejo naslov in dobijo oceno, iz katerih materialov je zgrajena ta stavba.
Za to sistem združuje javno dostopne geodatne podatke z informacijami o različnih tipih stavb. Algoritem med drugim izračuna tlorisno površino, obseg in višino stavbe ter jo uvrsti v enega od 154 tako imenovanih arhetipov stavb. Pri tem se upoštevajo na primer leto gradnje, tipični materiali in že izvedene prenove.
Stare stavbe postanejo viri surovin
To je lahko še posebej pomembno, ko se stavbe obnavljajo ali rušijo. Mnogi vgrajeni materiali namreč ne postanejo avtomatično odpadki. Leseni nosilci, okna ali drugi gradbeni elementi se lahko ponovno uporabijo, mineralni gradbeni materiali pa reciklirajo.
Podjetja za rušenje bi tako lahko že v zgodnji fazi ocenila, s kakšnimi materiali bodo imela opravka. Proizvajalci bi lahko bolje načrtovali, koliko recikliranega materiala bo v prihodnosti na voljo. Mesta in občine pa bi lahko dobile pregled nad tem, katere surovine se skrivajo v njihovem stavbnem fondu.
Zakaj imamo od tega koristi vsi
Družbena korist tako sega daleč preko gradbene panoge. Če se obstoječi materiali uporabljajo dlje in se ciljno reciklirajo, je treba pridobiti in prevažati manj novih surovin. To lahko varčuje z viri, zmanjšuje emisije in preprečuje nastajanje odpadkov. Hkrati lahko boljše načrtovanje prispeva k znižanju stroškov in okrepitvi regionalnih krogov.
Sistem še ni enako natančen za vse materiale. Zlasti pri plastičnih masah ali kompleksnih kovinskih konstrukcijah je potrebno izboljšanje. Na mestni ali regionalni ravni pa bi orodje že danes lahko zagotovilo dragocene informacije in pomagalo pri napovedovanju prihodnjih tokov gradbenih materialov.
#schongenial, če se naše stavbe s tem ne obravnavajo le kot gradbene konstrukcije, ampak kot dragocena skladišča surovin za prihodnost.
