Podjetje Binder+Co iz Gleisdorfa s sodobno tehnologijo za sortiranje zagotavlja ključni element za to in prispeva k zapiranju krožnih tokov materialov tam, kjer se premikajo posebej velike količine.
Dejanski učinek pri tem presega ponovno uporabo posameznih ton materiala. Če namreč sekundarne surovine lahko nadomestijo primarne surovine enake kakovosti, se ravnanje z viri temeljito spremeni: ustvarjanje dodane vrednosti se bolj loči od pridobivanja novih surovin, obstoječi material pa ostane dlje časa gospodarsko uporaben. Zlasti v gradbenem sektorju, ki je intenziven porabnik surovin, je to pomemben vzvod za delujoče krožno gospodarstvo.
Ko kamere prepoznajo, kaj je mogoče reciklirati
Drobljenje, presejanje in pranje so v recikliranju gradbenih materialov že dolgo uveljavljeni postopki. Vendar pa je za pridobivanje visokokakovostnega peska in gramoza iz predelanega materiala potreben še en korak: natančno sortiranje.
Tu pride v poštev tehnologija CLARITY podjetja Binder+Co. Visokoločljive kamere prepoznavajo barvne razlike in lastnosti materiala. Neželene sestavine, kot so zdrobljene opeke ali druge tuje snovi, se tako lahko ciljno ločijo od visokokakovostnega gramoza.
Kako učinkovito to deluje, dokazuje podjetje BRT Baustoff Recycling Thurgau AG v Švici. Tam je že v uporabi več strojev tega štirskega proizvajalca naprav, med njimi tudi dve sortirni napravi CLARITY.
75 odstotkov nazaj v krožni tok
V podjetju BRT med drugim predelujejo izkopani material, ki je kemično onesnažen ali pomešan z gradbenimi odpadki. Kljub temu se lahko okoli 75 odstotkov predelanega materiala vrne v krožni tok kot pesek in gramoz.
Po pranju, drobljenju in ločevanju po velikosti zrn prevzamejo razvrščevalne naprave odločilni korak pri zagotavljanju kakovosti. Pridobljeni pesek in gramoz se v večini primerov neposredno uporabljata za proizvodnjo betona v sosednji betonarni. Tudi izločeni lomljeni opeki se na primer nadalje uporabljajo kot sestavni del strešnih substratov.
Pri tem ni odločilno le to, da na odlagališču konča manj materiala. Iz linearnega sistema – pridobivanje surovin, uporaba v gradnji in nazadnje odstranjevanje – se postopoma razvija krožni sistem, v katerem že obstoječi material ponovno postane vir. Tako je mogoče preprečiti pridobivanje, obdelavo in prevoz primarnih surovin tam, kjer je mogoče enakovredno uporabiti reciklirani material. Hkrati pridobiva na pomenu regionalna razpoložljivost surovin: kar se pridobi na kraju samem, ni treba na drugem mestu na novo pridobivati in prevažati na dolge razdalje.
Za družbo je to tudi vprašanje varnosti oskrbe. Pesek in gramoz sta osnovna gradiva za stavbe in infrastrukturo. Čim bolje nam uspe del tega povpraševanja pokriti iz obstoječih tokov materialov, tem manj je gradbeništvo dolgoročno odvisno od razpoložljivosti novih nahajališč. Recikliranje gradbenih materialov tako postane ne le okoljski ukrep, temveč tudi gradnik bolj odporne oskrbe s surovinami.
Umetna inteligenca omogoča še natančnejše sortiranje
Tehnologija se nenehno razvija. Umetna inteligenca naj bi v prihodnosti pomagala razlikovati materiale, ki jih je težko ločiti zgolj na podlagi barve. Tako je mogoče na primer črni gramoz, asfalt in žlindro ločevati še bolj ciljno.
S tem se vedno bolj premika tudi meja tega, kar sploh velja za odpadke. Čim natančneje je mogoče prepoznati različne materiale in jih ločiti drug od drugega, tem večji je tisti delež, ki ponovno doseže določeno kakovost in se lahko ponovno uporabi.
#schongenial je, ko tehnologija ne le zmanjšuje količino odpadkov, ampak spreminja tudi izvor naših surovin: namesto da bi materiale po enkratni uporabi odpisali, postanejo ponovno del ustvarjanja vrednosti.
