Marcos Bavdaz se je rodil leta 1961 v Braziliji, odraščal pa je na Koroškem. Danes dela za Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), kjer se ukvarja predvsem s temno snovjo. Raziskovalcem je zdaj uspelo narisati zemljevid vesolja, ki prikazuje razporeditev galaksij. Podoben je gobi. Vlakna gobe predstavljajo galaksije, ki obdajajo temne luknje, te pa predstavljajo temno snov. In to je domnevno razlog, da vesolje spominja na gobo, kot pojasnjuje Bavdaz. Po velikem poku je bila snov sprva precej enakomerno razporejena. "Vendar so se pojavljala zelo majhna nihanja gostote. Ta nihanja gostote so se nato povečala, zlasti v temni snovi. Ta je nato pritegnila običajno snov, tako da so lahko zvezde in galaksije nastajale predvsem tam," nadaljuje fizik.
Neposredna meritev ni mogoča
Izraz "temna snov" je nastal zaradi dejstva, da ta snov ne sodeluje s svetlobo. Je popolnoma temna in jo je težko preučevati, saj jo lahko merimo le posredno, pravi Bavdaz: "Merimo jo lahko tako, da opazimo nepravilnosti v svetlobi, ki jo dobimo od drugih objektov, ki ležijo za njo. Če imamo torej v ospredju temno snov [...] in če opazujemo galaksije, ki so veliko bolj oddaljene, se bo svetloba teh galaksij nekoliko ukrivila. Z merjenjem tega upogibanja svetlobe bi lahko določili, koliko mase imamo tam."
Takšne meritve lahko najbolje opravimo z vesoljskimi teleskopi. ESA je poleti 2023 v vesolje poslala teleskop z imenom EUCLID. Z njim naj bi raziskovalcem pomagali pridobiti nova spoznanja o temni snovi, saj je njen velik del še vedno skrivnost. "Prav zaradi tega je tako vznemirljiva," pravi Bavdaz.
#schongenial - Pozitivne stvari naredimo vidne, že zdaj so genialne!
Vir: Red, kaernten.ORF.at
