To delovanje temelji tudi na ljudeh, ki mu že vrsto let posvečajo znaten del svojega prostega časa. Eden izmed njih je Michael Klement, svetovalec strankam pri zavarovalnici OÖ Versicherung v Bad Ischlu. Že skoraj tri desetletja je aktiven v gorski reševalni službi. Povezanost z gorami ga je pripeljala do tega prostovoljnega dela, veselje ob pomaganju in skupnost pa ga še danes ohranjata motiviranega. V intervjuju za #schongenial govori o svojih motivih, zahtevah do gorskih reševalcev in o tem, kaj pomeni ohraniti jasno glavo tudi v zahtevnih situacijah.
#schongenial: Kako ste se odločili, da se boste prostovoljno vključili v gorsko reševalno službo?
Michael Klement: Gore so me že od nekdaj navduševale in že od nekdaj sem rad potoval po njih. Hkrati mi je bilo pomembno, da se vključim v prostovoljno organizacijo in naredim nekaj smiselnega za druge. Tako sem se pred 27 leti pridružil gorski reševalni službi.
#schongenial: Kaj vas motivira, da svoj prosti čas posvečate gorski reševalni službi?
Michael Klement: Zame je vsekakor najpomembneje, da lahko pomagam ljudem v stiski. Hkrati pa ima tudi skupnost veliko vlogo. Pri gorski reševalni službi se moramo lahko zanašati drug na drugega. Tako med kolegi in kolegicami nastane posebna povezanost.
#schongenial: Kako poteka tipična intervencija v gorski reševalni službi?
Michael Klement: Intervencija se začne z alarmom na mobilnem telefonu. Nato se odpeljemo na bazo ali neposredno na dogovorjeno zbirno mesto. Tam prejmemo nadaljnje informacije in navodila. Da bi lahko hitro odšli, imam svojo osebno opremo vedno pri sebi v avtu.
#schongenial: Katero izobraževanje in kakšne sposobnosti so potrebne, da lahko sodeluješ v gorski reševalni službi?
Michael Klement: Že na začetku je treba imeti določeno izkušnjo z alpinizmom. To vključuje na primer plezanje, smučarske ture in visokogorske ture. Nato se začne usposabljanje v posamezni lokalni enoti. Poleg tega je treba opraviti pet deželnih tečajev. Šele potem je usposabljanje za gorskega reševalca zaključeno.
#schongenial: Ali se spomnite kakšnega posredovanja, ki vam je še posebej ostalo v spominu? Zakaj?
Michael Klement: Težko je izpostaviti le eno posredovanje. Obstajajo zelo lepi trenutki, na primer ko lahko rešiš človeka, za katerega si sprva skorajda ne bi več upal. Hkrati pa doživljamo tudi težke situacije, v katerih je vsaka pomoč prepozna in moramo pokojnike spustiti v dolino. Tudi to žal spada k našim nalogam. V spominu ti ostanejo obe strani.
#schongenial: Kaj so za vas največji izzivi ali nevarnosti med intervencijo?
Michael Klement: Zlasti pomembno je, da sam vedno ohranjam jasno glavo. Vsak korak mora biti dobro premišljen. Pri intervenciji namreč nisi odgovoren le zase. Od tvojih odločitev je lahko odvisna tudi varnost tvojih kolegov in kolegic. Zato so koncentracija, izkušnje in medsebojno zaupanje še posebej pomembni.
#schongenial: Kako se spopadate z zahtevnimi ali čustveno obremenjujočimi situacijami?
Michael Klement: Imamo možnost, da se obrnemo na ekipo za krizno intervencijo. Veliko pa se obdeluje tudi znotraj skupine. Zelo pomaga, če se po intervenciji zberemo, pogovarjamo in skupaj obravnavamo doživetja. Ta medsebojna izmenjava je za nas pomembna.
#schongenial: Kako usklajujete prostovoljsko delo v gorski reševalni službi s poklicem, družino in prostim časom?
Michael Klement: To deluje le, če obstaja razumevanje z vseh strani – tako v družini kot v poklicnem okolju. Seveda to delo vpliva tudi na lastni prosti čas. Za to je treba biti pripravljen vložiti čas. Zame pa se to vsekakor splača.
#schongenial: Zahvaljujemo se vam ne le za intervju, ampak predvsem za vaše zavzemanje in vam želimo še naprej vse najboljše.
