Posledice segajo daleč onkraj polnih smetnjakov. Saj se z vsakim zavrženim živilom zapravljajo tudi voda, energija, delovni čas in kmetijska zemljišča. Hkrati pa po podatkih WWF-ja izguba hrane povzroča do deset odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Samo v Avstriji se letno nabere okoli milijon ton živilskih odpadkov, ki bi jih bilo mogoče preprečiti.
Reševanje hrane namesto zavrževanja
Organizacije, kot je Unverschwendet, zato kažejo, da presežna hrana nikakor ni brez vrednosti. Dunajsko socialno podjetje predeluje izločeno sadje in zelenjavo v marmelade, čatnje ali sirupe in s tem opozarja na problem. Cilj je boljša izraba virov in hkrati krepitev zavesti o bolj pazljivem ravnanju s hrano.
Tudi številne druge pobude se zavzemajo proti zapravljanju – od projektov delitve hrane do socialnih ustanov in podjetij. Vedno pogosteje nastajajo sodelovanja s supermarketi ali proizvajalci, da bi presežno hrano predelali ali brezplačno razdelili.
Zavest se začne v vsakdanjem življenju
Dan reševanja hrane pa naj ne bi spodbudil k ukrepanju le podjetja, temveč naj bi ozaveščal tudi potrošnike. Velika večina živilskih odpadkov namreč nastaja v zasebnih gospodinjstvih. Pogosto se izdelki zavržejo, čeprav bi bili še užitni.
Že majhne spremembe lahko pomagajo zmanjšati izgubo hrane: zavestnejše nakupovanje, pravilno shranjevanje hrane ali ustvarjalna uporaba ostankov. #schongeniale pobude, kot je Unverschwendet, kažejo, da trajnost ni nujno povezana z odrekanjem, ampak lahko spodbuja tudi užitek, ustvarjalnost in nove ideje.
